Zakaj in kako slackline izboljša rezultate pri plezanju in ostalih športih?
Ne gre za večjo moč, hitrost, za boljše prepoznavanje skale ali pa morda pravo prehrano. S prve roke lahko rečem, da je tehnika še zmeraj odigrala ključno vlogo. Zato lahko tudi brez treninga, ”na izkušnje”, prekašamo fizično veliko bolj pripravljene kolege. Tu se ne bom spuščal v fizikalne osnove tehnike plezanja. Rajši si poglejmo pomembnejši vidik, s katerim lahko opišemo dobro gibanje v steni, na slacklinu ali pri preigravanju pod košem. Gre za pojem tekoče, zvezno. V Španiji imajo celo izraz za takega plezalca – flutan (iz fluiden).
Danes se s športnim plezanjem različnih oblikah v Sloveniji ukvarja že ogromno število. Glede na stanje, ki sem ga bil vajen še pred 10 leti, je sprememba več kot očitna. Sam to počnem že 30 let – po navadi slišim, da »znam«, da »lepo plezam«, da »je videti čisto enostavno«. Ampak, kaj je res tisto, kar naredi največjo razliko pri plezanju – tako med začetniki kot tudi med tistimi, ki to počno morda še dlje kot jaz? Vsak si poišče težavnost, ki mu odgovarja, ampak hitro se lahko vidi, da mnogim tudi lahki izzivi ne tečejo tako gladko, kot bi lahko.
Zakaj prav fluidnost na 1. mestu?
Že Bruce Lee je rekel: »Be water, my friend«.
- Ko se premikamo tekoče, trošimo veliko manj energije, kot če k aktivnosti pristopimo zakrčeni.
- Izkoriščamo dinamiko. Gibov ne zaključujemo sunkovito, ampak jih povezujemo. Tako vztrajnost mase samo preusmerimo, namesto da bi jo ustavili in za to porabili dodatno silo. Zato tudi ne potrebujemo toliko moči. Kinetična, prožnostna in potencialna energija se pretvarjajo ena iz druge brez nepotrebnih izgub.
- Fluiden način gibanja nam daje tudi najboljše možnosti, da dosežemo zanos (angl. flow), psiho-fizično stanje, v katerem tudi najtežje probleme rešujemo enostavno, igraje (več v >>). Zaradi tega postane dejavnost tudi veliko bolj zabavna, problem dobi smisel, četudi samo zaradi igre.
Kako postati bolj fluiden?
Za povečanje fluidnosti gibanja potrebujemo več občutka. Več občutka pridobimo s kilometri, časom in vajo – pri kateri smo čimbolj prisotni pri reševanju problema in pozorni na dogajanje, občutke v telesu.
Pri ravnotežju na traku je problem bolj ali manj ves čas enak, ampak nikoli ne samoumeven (če le izberemo dovolj dolg oz. zahteven trak). Zmeraj se je treba truditi in intenzivno loviti ravnotežje. Prav ta intenziteta stalno prisotnega problema, s katero smo soočeni na slacklinu, se mi zdi ključna za nenehno izboljševanje občutka za telo, gibanja in fluidnosti. Redki so športi (vsaj na rekreativnem nivoju), ki bi zahtevali konstantno, več minutno popolno osredotočenost na izziv. Zato imamo na slacklinu več časa za treniranje fluidnega načina gibanja.
Kako torej izvajati vaje prisotnosti na slacklinu ali plezanju? Predlagam naslednje vaje:
- Čim širše in hitrejše zaznavanje signalov iz telesa (propriocepcija), ki nam koristijo pri dani nalogi. Na slacklinu je to recimo zaznavanje gibanja težišča telesa, zaznavanje dihanja in prilagajanje njegove hitrosti, zaznavanje pritiska traku na stopalih, zakrčenosti trupa in sproščenosti rok. Pri plezanju smo lahko enako pozorni na premikanje težišča, jakost stiskanja oprimkov, dihanje, rezultante sil na rokah in nogah, občutek za velikost trenja med skalo in gumo na stopalih… Pomembno je, da poizkušamo izbrane signale zajemati s čim višjo frekvenco.
- Z izboljšano propriocepcijo, ki jo bomo pridobili z izvajanjem prve naloge, bomo imeli tudi večji nadzor nad gibanjem, gibe bomo lahko izvajali pravilneje in tudi bolj tekoče, brez nepotrebnih dodatnih gibov. Naslednja naloga je povečevanje fluidnosti. Dobra vaja fluidnosti na slacklinu je, da se ne ustavljamo med hojo, da se ves čas premikamo naprej. Varianta je tudi nenehno vertikalno guganje (gor-dol). Nobenega giba (tudi z rokami) ne končamo, ampak povežemo z naslednjim.Pri plezanju velja podobno: za začetek lahko čim bolj tekoče povežemo dva ali tri lahke gibe. Potem nadaljujemo z zveznim premikanjem težišča telesa. Stremimo k popolni povezanosti gibov in iz nabora posameznih ustvarjamo en sam dolg, zvezen gib.
- Vizualizacija. Dokler si ne znamo dobro predstavljati, kaj želimo izpeljati, nam to, zelo verjetno ne bo uspelo. Vaja vizualizacije se izvaja na trdnih tleh, kjer lahko zapremo oči in si poizkušamo čimbolj slikovito predstavljati, kako bo izgledal naš fizični poizkus. Več detajlov kot si znamo razjasniti, lažje jih bomo kasneje realizirali.
Če mislite, da ste pri svojem športu še zmeraj preveč zakrčeni, je vsekakor vredno poizkusiti kak nasvet tega prispevka in si popestriti čas. Če ne drugega, ” fluidnost iz športa dela umetnost”, kot je pripomnila moja partnerka, ki med drugim obvlada tango.